Sodelavci in sodelavke revije Muska so pred dnevi na naslov Zveze Glasbene mladine Slovenije naslovili pismo (v nadeljevanju) v katerem so predsednico Petro Mohorčič in upravni odbor ZGMS zaprosili za javno pojasnitev razlogov za ukinitev glasbene revije Muska, saj z odločitvami upravnega odbora niso bili seznanjeni niti člani uredništva, izdajateljskega sveta niti ostali pisci.

...

Ljubljana, 13. 1. 2010

Zadeva: Ukinitev revije Muska 

Spoštovana predsednica Petra Mohorčič in upravni odbor ZGMS, 

Sodelavke in sodelavci revije Muska se obračamo na vas zaradi ukinitve naše skupne revije. V uvodniku predsednice Petre Mohorčič v zadnji številki Muske (11 + 12 / 09) smo sicer prebrali, da se obeta »stilska preobrazba«, danes pa smo iz nekaj skromnih notic ob jubileju Glasbene mladine Slovenije v tiskanih in elektronskih medijih izvedeli, da se Muska ukinja in da od februarja »nova revija z novim urednikom vstopa v novo obdobje«, saj bo »pokrivala več področij, objavljala pa bo tudi kritike koncertov mladih glasbenikov« (spletna stran RTV Slovenija). 

Slutili smo, da se z revijo nekaj dogaja, saj nam na naša vprašanja o prispevkih in vsebinskih poudarkih januarske številke dosedanja odgovorna urednica Ika Prušek ni znala odgovoriti. Obvestila nas je zgolj o tem, da s 1. januarjem 2010 ni več primerni naslovnik za taka in podobna vprašanja. 

Glede na vse povedano se nam seveda popolnoma legitimno postavljajo naslednja vprašanja: Kakšni so razlogi in argumenti za ukinitev revije Muska? Kako je z uredništvom in izdajateljskim svetom oziroma kdo so sedaj sploh njuni člani? Kako to, da člani uredništva, stalni sodelavci in drugi sodelavci revije sploh nismo bili obveščeni o tem, kaj se z revijo dogaja oziroma zakaj smo bili iz te t. i. »stilske preobrazbe« izključeni? Zakaj člani uredništva in izdajateljskega sveta niso bili vabljeni na seje UO ZGMS, kjer se je razpravljalo o reviji Muska? 

Takšen odnos Glasbene mladine Slovenije do njenih ustvarjalcev programov, piscev in sodelavcev uredništva se nam zdi skrajno neprimeren in despotsko omalovaževalen glede na – očitno necenjen – večletni trud vsakega izmed sodelavcev/k revije. 

Revijo Muska nekateri glasbeni poznavalci entuziastično in skorajda voluntersko pomagamo soustvarjati od njenih začetkov. Med nami so tudi pisci, ki so pred dvajsetimi leti in več soustvarjali njeno predhodnico, Revijo GM, in ji pomagali, da se je končno izvila iz oprijema običajnega društvenega glasila. Na GMS ni bilo vedno lahko in vedro. Starejši sodelavci pomnimo, kakšen dosežek se nam je po daljših prepričevanjih zdela že prva barvna naslovnica Revije GM. 

Muska se je v slovenskem kulturnem prostoru preobrazila v dragoceno in edinstveno glasbeno publikacijo. Znani domači paradoks je, da so to prej opazili in cenili v tujini, tako svetovno znani glasbeniki, glasbeni novinarji kot preučevalci glasbe in bralci. Dovolj zgovorno je, da zanjo vedo in jo z izrazi občudovanja pokažejo v washingtonski Kongresni knjižnici. 

Muska poleg izrazitega pedagoškega poslanstva in strokovnega motrenja kar najbolj raznolikih glasbenih praks ter promoviranja slovenskih glasbenih ustvarjalcev in ustvarjalk neguje glasbeno pismenost med mladimi ter skrbi za kontinuirano medgeneracijsko komunikacijo med bralci in pisci. Zato je poseganje v njeno vsebino in obliko brez kakršnega koli dialoga ali komunikacije s člani uredništva in izdajateljskega sveta najmanj neetično. Toliko bolj, če zanj izvemo iz časopisnih notic. 

Tiha in zahrbtna ukinitev Muske je slaba popotnica morebitni novi reviji. Vsem potencialnim sodelavcem sporoča, da so že vnaprej določeni za podizvajalce del, o katerih odstrelu v maniri odtujenih nadzornih svetov v gospodarstvu odloča formalnopravno »čisto« telo, ki se ni sposobno soočiti z argumenti piscev, ki za skupno revijo zalagajo svoje delo, z drugimi delijo strast do glasbe in jo skušajo na različne načine ubesediti. 

Danes smo prebrali, da bo nova revija »pokrivala več področij, objavljala pa bo tudi kritike koncertov mladih glasbenikov«. Ob takšni izjavi se težko znebimo občutka, da cenjeni odločevalci o usodi Muske revije sploh niso vzeli v roke, kaj šele brali. 

Menimo, da glede na vse povedano kot avtorji, redni sodelavci revije Muska in Glasbene mladine Slovenije zaslužimo argumentirano obrazložitev situacije. ZGMS je društvo v javnem interesu in tudi prejemnik javnih sredstev. Naj bo vaša obrazložitev javna. Odgovore na zastavljena vprašanja pričakujemo v roku desetih dni od prejetja tega pisma. 

Spodaj podpisani člani uredništva, izdajateljskega sveta in ostali sodelavci revije Muska se strinjamo z dopisom in podpiramo njegovo vsebino.

 

Igor Bašin, lr.

Katarina Juvančič, lr.

Mitja Reichenberg, lr.

Viktor Škedelj Renčelj, lr.

Ičo Vidmar, lr.